Casino

Pravkar sem našel portal z lepimi nagradnimi igrami. Sploh mi je padla v oči ta, kjer je glavna nagrada 30 GB MP3 predvajalnik Philips…. uhuhu tale žverca pa drži ene muzke (ali pa slik). Veliko sreče!

Danes smo začeli z zimskim dvoranskim badmintonom. Zbrali smo se Spasky, Funta in Taškar. Ulovili smo zadnji termin in sicer v ponedeljek od osme do devete ure. Prijetno razgibavanje, da ne bomo čez zimo zakrneli. Danes smo bili trije in se izmenjavali pri igrah, naslednji teden pa začnemo z dvojicami. Pa še lopar moram nabaviti, kar me bo olajšalo za cca 10+ kSIT.

Je blo pa precej bolj naporno kot sem si predstavljal. Nekako nisem navajen, da čutim bolečino takoj po športanju, ta se pojavi šele naslednje jutro. Trenutno imam precej utrujene mišice na nogah in se bojim, da bo jutri jeba. Ma ni panike, itak imam jutri dopust.

Ravnokar sem se pripeljal iz službe. Na poti skozi domžale je mojo “koncentracijo” zmotil nek tovornjak, ki je nenavadno zavijal sem in tja po cestišču.
Ko sem se na semaforju razporedil na pas poleg njega, sem izključil možnost, da je možakar preprosto pijan, ker je imel avto močno skrivljeno desno sprednjo “nosilo roko” (zadevo, s katero je kolo pritrjeno na os).
Poleg tega sem opazil, da se mu z gume dokaj močno kadi in sem sklepal, da se mu smodi guma, ker ima stik s cesto pod tako čudnim kotom.
Potem sem pa opazil, da dim nastaja zaradi nekega precej bolj očitnega razloga – gorela mu je mašina. Plamen je bil še dokaj majhen, ampak v tem trenutku od tovornjaka verjetno ni več veliko ostalo.
Vozniku sem potrobil in panično zakrilil z rokami, pa se možakar za to ni zmenil in mi le dal “what’s your problem” pogled. Prižgala se je zelena luč, jaz sem zapeljal s ceste in skočil ven iz avta, da bi možakarju bolj konkretno nakazal, da mu želim povedati nekaj resno pomembnega. On pa je zavil levo in se mirno odpeljal dalje, pri tem pa skoraj povozil mene, ki sem med tem skakal in mahal pred njim…

“Kje so tisti dobri stari časi… ko bilo lepo je v mestu in na vasi…” mislim da poje ena slovenska skupina, katere imena se pa zdaj pri najboljši volji ne bi mogel spomniti. Ampak nevermind. No, tako nekako sem se jaz vprašal pred nekaj minutami, ko sem zaprl najnovejšo številko Miki Miške, prijetno sproščen ob dogodivščinah Racmana Jake, strica Skupušnika, Mikija Miške in drugih. Pogledal sem malo leta nazaj in se spomnil legendarnega MIkijevega zabavnika, ki je bil povsem drugačen od Miki Miške. No, če nič drugega so bile tam zgodbe veliko bolj napete, Miki je bil pravi detektiv, njegove dogodivščine pa napete do samega konca. Ali sem zdaj jaz toliko bolj odrasel, da se mi zdijo zapleti (in posledično razpleti) veliko bolj logični, ali pa je Miki s prijatelji vmes izgubil na kvaliteti. In jaz bi skoraj stavil na to drugo možnost.

Da, prav ste prebrali naslov, podobno kot v nedavno v Kanadi, tudi v Veliki Britaniji umikajo brezžični internet iz šol. Razlog za to naj bi bili zdravstveni razlogi, saj naj bi podobno kot bazne postaje za mobitele, brezžični routerji škodovali zdravju. Nič ne de, da imajo slednji veliko manjšo moč in doseg kot postaje za mobitel. Razne organizacije se za umik routerjev uspešno zavzemajo, toda brez dokazov, ki bi potrjevali njihove teorije. Očitno so za umik res krive zdravstvene težave, mentalne zdravstvene težave paranoičnih staršev. Če se tako bojijo sevanja naj prenehajo uporabljati še sušilce, las, mobitele, zvočnike, mikrovalovke, avtomobile… Na koncu bodo prišli do dejstva, da tudi kresilni kamni ob trenju poleg isker proizvedejo tudi delce, ki so v pljučih morebiti lahko škodljivi in bomo prenehali uporabljati še ogenj. Potem bodo največji zdravstveni problem ovire v jamah v katerih bomo prebivali saj brez ognja ne bomo ničesar videli!

že nekaj dni nisem nič posebnega objavil. tudi danes bo tako. sploh ne vem kam beži čas, vendar nimam časa in volje za blog. predvsem volje mi primanjkuje. no da vsaj nekaj “uporabnega” napišem, na obisk je prišla teta iz amerike:”(pa sej to nobenga ne zanima, ne)”: in danes je sestrična – tudi iz amerike – naredila kar za nekaj evrov škode, ko mi je uničila gramofonsko iglo. damn!!

dolžan sem še opisati party v ag z morillotom, vendar ne najdem besed. šest-urni set je povedal vse, tisti ki ste zamudili, ste pač zamudili. yebiga.

Ker sam prezivim precej časa v casinojih in praktično živim od casino iger, bom o tem sem pa tja tudi kaj napisal. No, ko bo več časa… sedaj pa hitro nazaj v casino!

Dobrodošel na blog.siol.net. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!

Poznal sem jo mojih zadnjih deset let. Mogoče malo manj. Vendar so bila ta leta tako intenzivna, da se mi zdi, da se poznamo mnogo let. NA začetku smo se gledali bolj z rezervo, ko pa sem nekako ptrdil status dobrega zeta, sem opazil, da nam zaupa in da ve, da se bomo že kako znašli. Ko sem menjal službe, bil brez denarja, je SAMO ona rekla: “Boštjanu zaupam, se bo že znašel. Ne skrbi…” To ne bom nikoli pozabil.

Če pogledam nazaj in potegnem črto, ostane zelo veliko dobrega. Res veliko dobrega.
Ni je osebe na tem svetu, ki bi me z lepimi dejanji tako dobro naučila, kako ljubiti. Brezpogojno ljubiti. Danica ni imela neke strašne fakultete, vseeno pa je diplomirala iz življenja. Preprosto. Če bi mogla, bi dala še sebe, samo da bi vnuki, otroci, njeni imeli kaj od tega.