Ona
5. oktober 2006Poznal sem jo mojih zadnjih deset let. Mogoče malo manj. Vendar so bila ta leta tako intenzivna, da se mi zdi, da se poznamo mnogo let. NA začetku smo se gledali bolj z rezervo, ko pa sem nekako ptrdil status dobrega zeta, sem opazil, da nam zaupa in da ve, da se bomo že kako znašli. Ko sem menjal službe, bil brez denarja, je SAMO ona rekla: “Boštjanu zaupam, se bo že znašel. Ne skrbi…” To ne bom nikoli pozabil.
Če pogledam nazaj in potegnem črto, ostane zelo veliko dobrega. Res veliko dobrega.
Ni je osebe na tem svetu, ki bi me z lepimi dejanji tako dobro naučila, kako ljubiti. Brezpogojno ljubiti. Danica ni imela neke strašne fakultete, vseeno pa je diplomirala iz življenja. Preprosto. Če bi mogla, bi dala še sebe, samo da bi vnuki, otroci, njeni imeli kaj od tega.
