Casino

Pravkar sem našel portal z lepimi nagradnimi igrami. Sploh mi je padla v oči ta, kjer je glavna nagrada 30 GB MP3 predvajalnik Philips…. uhuhu tale žverca pa drži ene muzke (ali pa slik). Veliko sreče!

Danes smo začeli z zimskim dvoranskim badmintonom. Zbrali smo se Spasky, Funta in Taškar. Ulovili smo zadnji termin in sicer v ponedeljek od osme do devete ure. Prijetno razgibavanje, da ne bomo čez zimo zakrneli. Danes smo bili trije in se izmenjavali pri igrah, naslednji teden pa začnemo z dvojicami. Pa še lopar moram nabaviti, kar me bo olajšalo za cca 10+ kSIT.

Je blo pa precej bolj naporno kot sem si predstavljal. Nekako nisem navajen, da čutim bolečino takoj po športanju, ta se pojavi šele naslednje jutro. Trenutno imam precej utrujene mišice na nogah in se bojim, da bo jutri jeba. Ma ni panike, itak imam jutri dopust.

Ravnokar sem se pripeljal iz službe. Na poti skozi domžale je mojo “koncentracijo” zmotil nek tovornjak, ki je nenavadno zavijal sem in tja po cestišču.
Ko sem se na semaforju razporedil na pas poleg njega, sem izključil možnost, da je možakar preprosto pijan, ker je imel avto močno skrivljeno desno sprednjo “nosilo roko” (zadevo, s katero je kolo pritrjeno na os).
Poleg tega sem opazil, da se mu z gume dokaj močno kadi in sem sklepal, da se mu smodi guma, ker ima stik s cesto pod tako čudnim kotom.
Potem sem pa opazil, da dim nastaja zaradi nekega precej bolj očitnega razloga - gorela mu je mašina. Plamen je bil še dokaj majhen, ampak v tem trenutku od tovornjaka verjetno ni več veliko ostalo.
Vozniku sem potrobil in panično zakrilil z rokami, pa se možakar za to ni zmenil in mi le dal “what’s your problem” pogled. Prižgala se je zelena luč, jaz sem zapeljal s ceste in skočil ven iz avta, da bi možakarju bolj konkretno nakazal, da mu želim povedati nekaj resno pomembnega. On pa je zavil levo in se mirno odpeljal dalje, pri tem pa skoraj povozil mene, ki sem med tem skakal in mahal pred njim…

“Kje so tisti dobri stari časi… ko bilo lepo je v mestu in na vasi…” mislim da poje ena slovenska skupina, katere imena se pa zdaj pri najboljši volji ne bi mogel spomniti. Ampak nevermind. No, tako nekako sem se jaz vprašal pred nekaj minutami, ko sem zaprl najnovejšo številko Miki Miške, prijetno sproščen ob dogodivščinah Racmana Jake, strica Skupušnika, Mikija Miške in drugih. Pogledal sem malo leta nazaj in se spomnil legendarnega MIkijevega zabavnika, ki je bil povsem drugačen od Miki Miške. No, če nič drugega so bile tam zgodbe veliko bolj napete, Miki je bil pravi detektiv, njegove dogodivščine pa napete do samega konca. Ali sem zdaj jaz toliko bolj odrasel, da se mi zdijo zapleti (in posledično razpleti) veliko bolj logični, ali pa je Miki s prijatelji vmes izgubil na kvaliteti. In jaz bi skoraj stavil na to drugo možnost.